"Six-seven!": kaj pomeni najnovejši sleng mladih in ali bi moralo starše skrbeti

Med otroci se je pojavila nova fraza, ki je nihče od odraslih ne razume zares. Zagotovo to ni prvi tak primer, je pa izvor in pomen te fraze precej nejasen.

Po šolskih hodnikih, tudi v Sloveniji, odzvanja "6-7", ki se v angleščini izgovori kot "six-seveeeeen". Otroci jo uporabljajo, ko jim učitelj naroči, naj učbenike odprejo na strani 67, ko je glavni odmor oddaljen le še šest ali sedem minut ali pa … popolnoma brez razloga.

Po besedah učitelja Gaba Dannenbringa, ki dela na šoli v Južni Dakoti, je fraza nalezljiva kot kuga. "Popolnoma je prevzela otroške misli. Ne moreš niti omeniti številk 6 in 7, ne da bi vsaj 15 otrok zakričalo: six-seveeeeen!," je povedal za CNN.

Gre za šalo, ki nima smisla, saj 6-7 ne pomeni nič. "Za otroke je to jezikovna igra, ki jo, kot kaže, znajo igrati samo člani njihove skupine," pojasnjuje Gail Fairhurst, profesorica z univerze v Cincinnatiju, ki preučuje jezik generacije alfa.

Tako kot druge trendovske besede, ki se hipoma pojavijo med mladimi, bo najverjetneje tudi frazo 6-7 kmalu nadomestilo nekaj novega, še posebej zato, ker so se zdaj z njo začeli ukvarjati odrasli. Ali še večji zločin – jo uporabljati.

Poskus razlage fraze, ki je nihče ne razume zares

Številki 6 in 7 se pojavita v refrenu pesmi Doot Doot (6 7) raperja z umetniškim imenom Skrilla, ki je postala popularna decembra lani. Uporaba številk naj bi bila povezana s kodo 10-67, ki jo uporabljajo policisti v ZDA, da bi po radiu sporočili, da obravnavajo smrtni primer.

Približno takrat, ko je pesem Doot Doot postala viralna, je ameriški srednješolski košarkarski fenomen Taylen Kinney frazo po tem, ko so ga prosili, naj oceni napitek iz Starbucksa, pospremil z gesto. Pijačo je ocenil nekje med šest in sedem, ob tem pa z rokami nakazal, da tehta obe možnosti. Da boste razumeli, je najbolje, da si ogledate spodnji video.

Kinney je nato začel pesem Doot Doot in gesto vključevati v svoje TikToke.

Naslednji "obraz" fraze je nato postal še navdušeni mladi navijač na košarkarski tekmi, ki je v kamero zakričal "six seveeeen" in to pospremil z gesto, ki jo je uporabil že Kinney. Internet se je iz neznanega razloga odločil, da je fantu ime Mason, nato pa je kričanje fraze "Mason 67" postala nova interna šala mladih.

A nobena od teh razlag ni zares prava, saj niti otroci sami ne vedo, od kod je fraza prišla. Čeprav je fraza nesmiselna, pa ima pomembno vlogo, saj otrokom, ki jo uporabljajo, daje občutek, da pripadajo neki skupini.

"Jezik je način, s katerim ljudje oblikujejo skupnost. Tudi če je izraz nesmiseln … Če se zdi, da vedo, kaj pomeni, lahko deluje kot povezovalna sila. Če pa nekdo fraze ne razume, ga lahko to iz skupnosti tudi izključi," za CNN pojasnjuje Fairhurst.

Lingvist Taylor Jones je prepričan, da bo priljubljenost te fraze trajala dlje prav zato, ker odrasle jezi oziroma bega. Naveličani učitelji uporabo fraze v učilnicah prepovedujejo, nekateri pa objavljajo jezne videe o tem, kolikokrat so jo slišali v enem dnevu. "Kričanje prepovedane stvari postane način upora," ob tem dodaja Fairhurst.

Če ste med starši, katerih otroci kdaj tudi doma zakličejo "six seveeen", ob tem pa narašča vaš občutek zmedenosti in frustracije, še zdaleč niste edini. O tem je v podkastu Table Manners, ki ga gosti britanska pevka Jessie Ware, spregovorila tudi ameriška igralka in komičarka Maya Rudolph.

Dannenbring, ki se z uporabo fraze sooča pri poučevanju, pa je ugotovil, da je bolje sodelovati, kot pa se upirati. "Če jih ne ignoriraš, nehajo po 15 sekundah. Če to ne pomaga, frazo nalašč uporabim na napačen način. Nič jih ne ustavi hitreje kot to, da učitelj reče, da je nekaj kul," pripoveduje v smehu.

Morda to ni gnitje možganov

Strokovnjaki mirijo starše, ki jih skrbi, da gre pri kričanju fraze "six seveeen" za gnitje možganov. Vsaka generacija izumlja svoj sleng, jezik pa se razvija na načine, ki jih ne zaznamo, pravi Jones. Otroci bodo vedno izumljali nove fraze, odrasli pa bodo v zmedi le strmeli.

Fairhurst medtem pravi, da nesmiselnost fraze še ne pomeni, da je to konec angleškega jezika, priznava pa, da je njena priljubljenost lahko simptom post-resnične družbe, v kateri živimo. O tem v svoji novi knjigi Nebesa v razsulu piše tudi slovenski filozof Slavoj Žižek – resnica ne temelji več na dejstvih, temveč na subjektivnem občutku pristnosti.

In če jo otroci najdejo v sicer res nadležni, a neškodljivi frazi, s katero se povezujejo, nam ni treba preveč skrbeti.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ozadje odkritij slavne slovenske znanstvenice